mocírla f. pl. e (pol. moczydlo rut. močilo topila [k povirlapovidla]; ceh. močištĕ cimpie umeda [rom. Moshtishtea lac shi vale in Ilf.] bg. močurlak loc mocirlos d. vsl. moča balta mocirla močiti a uda moknonti a se uda; ung. mocsár macsár mocirla. V. mocnesc moshtina). Balta noroĭoasa loc plin de noroĭ. Fig. Situatziune josnica stare decazuta: in ce mocirla se tavaleshte! SHi macĭurla (Bas.). V. smirc.